Aktualno

Kakovostno in zadostno spanje je eden najpomembnejših dejavnikov, ki celostno vpliva na ohranjanje in izboljševanje telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja vsakega posameznika.

Izsledki zadnje raziskave HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, NIJZ 2018) so pokazali, da v Sloveniji le nekaj več kot petina (22,1% ) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Deloma je to lahko posledica prezgodnjega pričetka šolskega pouka, ki pogosto ne upošteva biološke danosti mladostnikov in mladih odraslih s fiziološkim zamikom faze njihove cirkadiane biološke ure. Dodatno k tem težavam prispeva tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času in hkrati nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi.

Študije dokazujejo, da je urejeno spanje (vsak dan ob približno istem času s ponavljajočim se številom ur kakovostnega spanja) povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke. Raziskave so pokazale povezavo med urejenim spanjem in boljšo učno uspešnostjo ter telesno pripravljenostjo. Urejeno spanje prispeva k temu, da se zjutraj zbudimo polni energije ter dinamično izpeljemo dnevne zadolžitve in smo pri tem lahko primerno telesno dejavni. Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano s slabim duševnim zdravjem (Vir: NJZ).

Preprečevanje raka na debelem črevesu in danki

ZDRAVSTVENA VZGOJA OTROK IN  MLADINE

Mednarodni teden preprečevanja zastrupitev s svincem

Svinec je toksična kovina, ki je zaradi velike uporabnosti v bivalnem okolju ljudi zelo razširjena. Znani so njegovi številni škodljivi vplivi na zdravje, zlasti na nevrološki, kardiovaskularni, prebavni in hematološki sistem. Posebej ranljivi so majhni otroci.

Zgornja Mežiška dolina je zaradi dolgoletne tradicije pridobivanja in predelave svinca z njim močno obremenjena. Največ ga je naloženo v tleh, od koder najde pot v zrak, vodo in prehrano. Otroci so preko vseh teh poti lahko izpostavljeni svincu, zato je pomembno izogibanje prašenju ter dobra higiena – od umivanja rok, pranja hrane, do ureditve vzdrževanja in čiščenja bivalnih prostorov.

8. mednarodni teden preprečevanja zastrupitev s svincem, ki bo potekal med 25. in 31. oktobrom, bo pozival k opuščanju svinčene barve. Prodaja in proizvodnja svinčenih barv je namreč še vedno dovoljena v 60 % držav sveta, kar predstavlja trenutni in prihodnji vir izpostavljenosti svincu otrok in zaposlenih v industriji barv.

Odprava svinčene barve ima ključno vloga pri doseganju vsaj dveh ciljev trajnostnega razvoja:

• znižanje smrtnosti in obolevnosti zaradi kemičnega onesnaženja zraka, vode in tal do leta 2030;
• do leta 2020 doseči okolju prijazno ravnanje s kemikalijami in vsemi odpadki in znatno  zmanjšati njihov izpust v zrak, vodo in tla ter s tem njihove škodljive vplive na zdravje ljudi in okolja (Vir: Nijz, OE Ravne na Koroškem)

Aktivnosti ob mednarodnem tednu preprečevanja zastrupitev s svincem bodo zaradi širjenja COVID-19 potekale prilagojeno aktualnim razmeram.

Zdravstveni dom Ravne – ZVC

Slovenski mladostniki in zdravje – primerjava s sovrstniki iz drugih držav

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki predstavlja ključne ugotovitve mednarodne raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC), ki jo v Sloveniji vsaka štiri leta izvede Nacionalni inštitut za javno zdravje,« navaja, da slovenski mladostniki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav ne uživajo pogosto sladkarij in sladkanih pijač in da se izboljšuje telesna aktivnost ter uživanje sadja in zelenjave.  Poznajo se tudi pozitivni učinki ukrepov in aktivnosti na področju debelosti, spolnih odnosov in kajenja. Poleg tega v primerjavi z vrstniki iz drugih držav mladostniki v Sloveniji doživljajo malo psihosomatskih simptomov.

Zaskrbljujoči pa so podatki, da se slovenskim mladostniki nahajajo v prvi tretjini držav pri nasilju - trpinčenju v živo in preko spleta ter pretepanju, pitju alkoholnih pijač in uporabi marihuane in da ima le manjšina mladostnikov redne obroke s starši.

Preberite več na: Življenjski slog - mladostniki.

Dosegljivo na:  https://www.nijz.si/sl/porocilo-svetovne-zdravstvene-organizacije-kaze-da-se-je-v-sloveniji-v-zadnjih-letih-med-mladostniki

Na podlagi resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028, se po vsej Sloveniji vzpostavljajo Centri za duševno zdravje odraslih in Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S sprejetjem Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2019 je tudi ZD Ravne dobil možnost vzpostavitve takšnih centrov.

Do sedaj sta v okviru ZD Ravne delovali dve specialistični psihiatrični ambulanti, ambulanta klinične psihologije, ambulanta klinične logopedinje ter psihološka ambulanta za otroke in mladostnike. Od leta 2013 pa imamo tudi tim skupnostne obravnave za področje celotne Koroške. Pacienti so obravnavani interdisciplinarno. V obravnavo se vključujejo tudi različne zunanje službe ( koordinator obravnave v skupnosti iz CSD, nevladne organizacije ALTRA, OZARA, ŠENT,...) v odvisnosti od specifičnih potreb pacientov. Tim bo svoje delo nadaljeval v okviru Centra za duševno zdravje odraslih. Trenutno kadrovsko in prostorsko zadostimo minimalnim kriterijem za vzpostavitev centrov. Smo si pa izborili možnost, da z vzpostavitvijo centrov našo dejavnost širimo in nadgradimo in s tem tudi omogočimo večjo dostopnost. Postopoma bomo zaposlovali nov kader (tudi v odvisnosti od reševanja prostorskih potreb), ki bo vključen v specializirane programe dodatnega izobraževanja. Tako bosta dve psihologinji že v tem letu nastopili specializacijo iz klinične psihologije. Na ministrstvo za zdravje pa smo posredovali tudi potrebo po razpisu specializacij za pedopsihiatrijo in psihiatrijo.

S popolnitvijo kadra in dodatnim izobraževanjem kadra ter ureditvijo ustreznih prostorov za delovanje, lahko pričakujemo, da se bo postopoma vzpostavilo takšno delovanje naše službe, ki bo lahko sledilo zastavljenim protokolom. S tem pa bomo osebam, ki se znajdejo v duševni stiski omogočili boljšo dostopnost in več možnosti za celostno obravnavo.

Petra Mihelič Moličnik